Kot otrok sem se soočal z zdravstvenimi izzivi, vključno z astmo in atopijskim dermatitisom, zaradi česar sem bil deležen dolgotrajnega zdravljenja z antibiotiki in zdravili skozi celotno otroštvo. Toda to niso bile edine težave. V mladosti so se pojavile tudi intolerance na določena živila, kot sta gluten in mleko.

Prihajam iz družine, kjer sem (hočeš nočeš) zelo zgodaj prevzel vlogo očeta in zaščitnika. Velik del mojih najstniških let je bil vse prej kot to. S takrat svojim omejenim razumevanjem in dojemanjem sem odrasel v osebo s kar nekaj kompleksi in travmami. To razumem in rešujem šele danes.

Ko sem vstopil v najstniška leta, sem se soočil z izzivom prekomerne telesne teže. Hrano sem pogosto uporabljal kot tolažbo ob različnih življenjskih preizkušnjah, in sčasoma sem pri svojih 21 letih dosegel “impresivnih” 120 kilogramov.

Vse to nezadovoljstvo in slabo počutje sta me nekega dne pripeljala do odločitve, da prevzamem polno odgovornost za svoje zdravje in telo. Ne morem natančno povedati, kaj je bilo tisto, kar je povzročilo ta ‘klik’ v moji glavi, vendar sem se začel prehranjevati po smernicah ‘zdrave in uravnotežene prehrane’, ki temeljijo na visokem vnosu sadja, zelenjave, polnozrnatih živil, nizkem vnosu maščob in 5-6 obrokih na dan. Poleg tega sem v svojo rutino vključil redno telesno vadbo in obiskovanje fitnesa petkrat na teden. Rezultati so prišli, vendar so se po nekaj mesecih ustavili. Postal sem utrujen, primanjkovalo mi je energije čez dan, spanec se je poslabšal, in kilogrami so se začeli vračati. Kljub vsem dodatnim ukrepom, ki sem jih sprejel, se ni zgodilo nič.

V želji da najdem ultimativen odgovor, sem se spoznal s konceptom prehrane, ki poudarja vnos beljakovin. Ta je povsem spremenil moje razumevanje optimalne prehrane za zdravje in dolgoživost. V prehrani poudarjam uravnoteženo razmerje med beljakovinami in energetskim vnosom, ki jih zaužijem.

Izkušnja s tem konceptom prehrane me je prevzela. Teža  je začela padati brez pretiranega truda ali odrekanja, nisem mogel jesti več kot tri obroke na dan, a kljub temu sem se počutil bolje kot kadarkoli prej. Najpomembneje pa je, da se je moja želja po hrani zmanjšala, moj odnos do hrane pa se je preoblikoval. In najpomembneje, izgubljena teža je ostala izgubljena.

Vse to me je tako navdušilo, da sem se odločil pomagati drugim, ki se srečujejo s podobnimi težavami, s katerimi sem se sam spopadal. Želim jim pomagati premagati ovire, ki jim preprečujejo, da bi živeli srečno in zdravo življenje. Zdaj sem predan temu poslanstvu, da vsakomur pokažem pot do boljšega življenja in boljšega odnosa do hrane.

Dovoli mi, da pomagam tudi tebi.